4. dan: Tabor, Dolenjska in Kočevski Rog
Na žalost včeraj nismo mogli pisati, ker nismo imeli na razpolago računalnika.
Upam, da niste preveč nestrpni.
Včeraj -sobota- je bil zelo dolg dan. Zjutraj smo se odpravili v Zavod Svetega Stanislava - Škofove zavode, kjer se je vršil Tabor za Slovence po Svetu, ki ga vsako leto organizira SVS.
Ob 9.00 am smo imeli sv. mašo, katero je daroval mariborski škof msgr. Peter Štumpf, ki bo letos v Argentini birmal slovenske otroke. Somaševali so še štirje duhovniki, med njimi čg. Janez Rihar in čg. Franci Cukjati, ki se trenutno nahaja v Sloveniji. Sooblikovali smo sv. mašo s petjem ob spremljavi kitare ter branje prošenj.
Po maši je sledil kulturni program. Po raznih govorih in pozdravih, je prišel čas prvega nastopa RASTi XXXVI v Sloveniji. Predstavili smo se s chacarero v priredbi bariloških dijakov ter slovensko folkloro z manjšo skupino plesalcev, zaradi težav s prtljago.
Oba plesa sta zelo dobro izpadla, le pri slovenski folklori smo imeli majhne težave z zvokom. Plesalci so s svojo simpatijo odlično rešili spodrsljaj.
Vrnili smo se v Dijaški dom na kosilo in se takoj po tem z avtobusom odpeljali proti Kočevskemu rogu. Spremljal nas je g. Tine Velikonja, ki nam je razlagal kako je bila pot v smrt slovenskih domobrancev, od Škofovih zavodov pa do Roga, kje in kako so jih peljali, kako so jih pobijali in mučili in končno na kakšne načine skušali zakriti njihovo smrt. Pri novi kapelici ob jami pod Krenom smo zmolili desetko rožnega venca za duše padlih in duše morilcev, sicer so oni tisti ki potrebujejo več milosti za odrešenje.
Ob koncu smo še zapeli mašni pesmi "Marija skoz' življenje" in "A veces, en algunos días grises". Spomnili smo se slovenskih fantov, ki so približno take starosti kot mi odšli v večnost za vero in pravico.
Sv. maša.
Prva predstava RASTi XXXVI v Sloveniji!
V Kočevskem rogu gospod Tine Velikonja razlaga hude trenutke slovenske zgodovine.
Tretji del programa je bil sestavljen v režiji in priredbi župana Velikih Lašč, Toneta Zakrajška, z njegovimi sodelavci.
S Kočevskega roga smo odšli nazaj na Turjak in si ogledali Turjaški grad. Razložili so nam dolgo zgodovino gradu, ki je zdaj prostor kjer se pripravljajo poroke in druge slavnosti. Na žalost o dogodkih v gradu med drugo svetovno vojno in revolucijo nam niso nič povedali.
Peljali smo se malo naprej in obiskali Trubarjevo domačijo v Rašici, kjer so nam opisali življenje in delo prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja.
Zopet z avtobusom smo se peljali do Male Slevice, kjer stanuje župan Zakrajšek, ki vedno rad sprejme argentinske abiturjente. Pozdravil nas je in nam podaril zastavico Velikih Lašč, mi smo se mu oddolžili s spominčkom RASTi XXXVI in s triptihom, kjer razlagamo kdo smo in zakaj smo bili rojeni v Argentini.
Dan je bil še dolg.
Peljali smo se mimo domačije Frana Levstika, avtorja zgodbe Martina Krpana, katerega imamo v programu. Ogledali smo si tudi slavni kozolec pod katerim je Levstik spisal Krpana. Posebnost kozolca je, da je narejen ves iz lesa, brez kovinastih žebljev.
Tako se je videlo z avtobusa v okolici Velikih Lašč.
Župan Zakrajšek podari zastavico Velikih Lašč.
Zadnji del dneva smo preživeli v Velikih Laščah, kjer je občina organizirala gasilsko veselico, na katero smo bili tudi povabljeni s strani župana Zakrajška.
Tukaj smo tudi pokazali naše plese. Pred množično publiko smo se predstavili z argentinskimi plesi: chacarero in malambo. Oba plesa sta žela velik aplavz, publika je bila zelo navdušena.
Tako nas je predstavila pred nastopom gospa Ladka Deterding:
"Imam prijetno nalogo, da v naši sredi pozdravim 41 deklet in fantov in njihove spremljevalce, ki prihajajo iz daljnje Argentine.
To je že 36 generacija slovenskih maturantov in ob vsakem njihovem obisku bi si morali mi, ki živimo v tej prelepi deželi na sončni strani Alp, malo izprašati vest.
Poglejte, babice in dedki teh deklet in fantov so bili kot kapljica v oceanu. Vendar so s svojo pokončnostjo in trdno narodno zavestjo znali ohraniti in prenesti na svoje potomce slovenski jezik, slovensko pesem, slovenske običaje – z eno besedo: slovensko kulturo.
Kaj pa mi? Koliko spoštujemo te vrednote?
Poglejmo samo naše besedišče! Ubogo slovenščino tako mrcvarimo, pa naj bo v medsebojnem sporazumevanju, v medijih in celo v moderni literaturi, da kmalu ne bomo več vedeli, kaj je prav in kaj narobe.
Zato, spoštovane mladenke in mladeniči: ponesite iskrene čestitke in povejte svojim staršem in starim staršem, da jih občudujemo in spoštujemo, ker so ohranili košček Slovenije v veliki deželi na drugi strani sveta.
Bienvenidos a nuestra fiesta y deseamos que la pasen muy bien y que gozen con nostros!"
Po našem plesu smo pa tudi sami se na plesišču zavrteli, sedaj vsa RAST XXXVI, brez koreografije, ker je sledila prosta zabava. Predstavil se je manjši slovenski ansambel "Jodel Express z jodlarsko kraljico Brigito", ki je izvrstno igral in ob katerem smo vsi plesali. Za njimi so se predstavili znani "Atomik Harmonik", ki so nas s svojim ritmom in lepimi pevkami začarali to veselo noč.
Ob enih smo se poslovili in šli nazaj k počitku, kajti dan je bil zelo dolg.
Pa še nekaj slikic...
Ni veselice brez čevapčičev.
Chacarera!
Luka igra solo. Močan aplavz!
Marko in Maksi s "faconi".
Atomik Harmonik... fantje: brez besed.
