2. dan: Gorenjska

Danes je bil zelo pester program. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Gorenjski. Videli smo prvič od blizu slovenske gore, Julijske Alpe in Karavanke, peljali se med zelenimi travniki in skozi temne predore v hribih. Vozili smo se mimo Jesenic, Kranjske Gore, Trbiža v Italiji in prišli nazaj v Slovenijo čez Predil. Tam smo videli stare "bunkerje" iz časa prve svetovne vojne in odkrili pri Logu pod Mangartom sotesko Kluže, ob kateri stoji stara trdnjava z istim imenom.

Peljali smo se dalje in prispeli do izvira reke Soče, v dolini Trenta. Po kratki hoji smo prišli prav do izvira, kjer smo si vzeli čas za slike in uživanje v čisti naravi.
Kosilo smo imeli na travniku prav ob Soči.

Ker je bil prelaz čez Vršič zaprt zaradi asfaltiranja, smo šli nazaj po isti poti, in se peljali tudi skozi Bovec. Ustavili smo se v Trbižu, in se povzpeli z vzpenjačo do Svetih Višarjih, kjer nas je v cerkvi nagovoril pater Ciril in nam podal za spomin Marijine svetinice. Zahvalili smo se Mariji za prejete dobrote z slovensko in argentinsko pesmijo.

Zaradi omejenega urnika žičnice smo se kar zgodaj odpravili nazaj v dolino. Vrnili smo se v Slovenijo, peljali se nekaj minut po dolini Vrata, pred Triglavsko severno steno, vso v meglicah, do slapa Peričnika.
Kratka hoja nam je razkrila lepoto slapa, ujetega med skalami. Občudovali smo naravo in veliko tudi slikali.

Prišel je čas večerje, ustavili smo se v gostilni v Žirovnici kjer smo že imeli naročeno preobilno večerjo.
Siti in utrujeni smo se vrnili v Dijaški dom in tako, zadovoljni, zaključili naš drugi dan v Sloveniji.

RAST XXXVI

Marko skače, Marko skače, po zeleni trati...
RAST XXXVI pri trdnjavi Kluže.
Izvir Soče.
Kosilo-piknik ob Soči!
Svete Višarje - tromeja Avstrije, Italije in Slovenije.
Slap Peričnik.