23. dan: Kovor/Podljubelj in odhod k sorodnikom

Zbudili smo se vsak pri svojih gostiteljih in se vsi skupaj srečali v kovorskem župnišču ob 8.30 uri. Župnik Vlado Pečnik nam je imel pripravljen lep izlet v Podljubelj, kjer ima župnija dom za duhovne vaje, ki se imenjuje "Oaza miru". Ni potrebno dolge razlage. To je bivši turistični hotel pri vhodu v tunel pod Ljubeljem s čudivitim razgledom v dolino in na gore.
Tam smo se srečali z otroki in mladino, ki je v domu preživljala nekaj dni, in začeli hojo do koče na Prevali. Pot pelje skozi gozd, po skalah, celo skozi temni tunel, katerega smo razsvetlili z baklami in svetilkami, ki ga je neki bogataš naredil v hrib, da lahko s konjem gre na drugo stran na lov.

Po skoraj dveh urah hoje smo prišli do koče, s katere se je v daljavo videl Triglav, danes malo v meglici.

Obrnili smo se in šli nazaj do Oaze miru, kjer nam je župnik priredil okusno kosilo. Potem smo zapeli nekaj pesmi. Nekatere smo že znali, druge pa nas je naučil župnik sam. Lepo smo se mu zahvalili za izredno gostoljubnost in šli nazaj do Kovorja, kjer smo zbrali vso našo prtljago in se odpeljali v Ljubljano, kamor smo prišli ob 17.00, ob domenjeni uri, da nas pridejo sorodniki iskat v dijaški dom.

Poslovili smo se za nekaj dni in se zmenili, da se spet srečamo v Dijaškem domu Poljane v ponedeljek ob 20.00 uri in se odpeljemo v Benetke.
Tako so končali naši skupni izleti po Sloveniji.

Slike zadnjega skupnega dne.

Hoja proti koči Prevala.

Pred vstopom v temen predor.

Vsi skupaj pri koči.
Pot nazaj.
Kosilo v "Oazi miru".