22. dan: Triglav III
Druga in zadnja prenočitev na Triglavu. Zbudili smo se ob 7.00 in po zajtrku z vso opremo odšli iz koče pri Sedmerih jezerih.
Pot skozi gozd nas je vodila po dolini navzdol proti Bohinjskemu jezeru. Tri ure smo hodili, da smo prišli do Koče pod Bogatinom (1513 m.), ki je stara stavba zgrajena v dobi Prve svetovne vojne, ko je koristila kot avstrijska vojaška bolnišnica in od koder so dovažali živež in orožje na fronto. Vidijo se tudi razvaline starejših stavb iz te dobe.
Petnajst minut smo še hodili, da smo prišli v Dom na Komni (1520 m.), lepa koča iz katere je čudoviti razgled na Bohinjsko jezero in okolico. Kosili smo hrenovke s krompirjevo solato, za sladico smo pa dobili palačinke.
To je bila naša zadnja postaja. Pot se je bližala koncu in z njo tudi hoja po Triglavu.
Spustili smo se 900 metrov navzdol v dolino v kateri teče reka Savica z znamenitim slapom. Po skoraj dveh urah smo bili vsi pri avtobusu, kjer so nas čakali tisti, ki niso mogli z nami uživati te ture. Edita in Brane, šoferja avtobusa, sta nas sprejela s potico in špehovko ter pijačo, Matej, njun desetletni sin pa je spremljal veseli dogodek s svojo harmoniko.
Zahvalili smo se vsem vodnikom, ki so nas spremljali na vrh in nas tako prijazno vodili pro slovenskih gorah. Oni so: Martin Lenaršič, Tomaž Stražar, Edo Grabrijan, Luka Blatnik, Marija Blatnik in Joži Martinek.
Ker je bilo tako vroče in smo bili blizu jezera, smo se ustavili v Ukancu pri Bohinju in se tam vrgli v hladno vodo. Spočili smo se in čez nekaj ur šli nazaj v Kovor, kjer so nas čakali iz časopisa "Gorenjski glas" in z radija Ognjišče, da nam naredijo intervju.
Iste družine, ki so nas gostile od nedelje do ponedeljka, so nas prišle iskat in spet sprejele v domovih. Iz srca smojim hvaležni.
Tako je končala trodnevna hoja po Triglavu, katera nam bo za vedno ostala v lepem spominu.
Slike:
Ko je močno sonce je lepše hoditi po gozdu.
Kdo se skriva?
Tomi L. in Valentin!
Nekateri so že prišli v Kočo pod Bogatinom. Desno se vidijo razvaline starih stavb iz prve svetovne vojne.
Počitek v senci.
Pri Savici se veselimo ob zvoku Matejeve harmonike.
Bohinjsko jezero nas čaka.
Okolica je res lepa.
V Kovorju med intervjujem za Radio Ognjišče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar