7. dan: Polhov Gradec

Torek je bil prvi normalni dan šole. Ob 9.00 smo šli peš iz Dijaškega doma čez igrišče v šolo, kar ni več kot 50 metrov.
V Mladinski poletni šoli je 8 skupin. RAST XXXVI je razdeljena po šestih, od 3. do 8. V vseh skupinah so poleg nas tudi mladi iz drugih držav.
Ob 10.30 smo imeli pol ure odmora in potem spet šolo do 12.30.

Po kosilu je pa šola pripravila ogled Ljubljane, ki smo ga začeli na Zmajskem mostu in kjer smo se razdelili v dve skupini, vsaka s svojim vodičem. Vsaka skupina je začela hoditi v različne smeri, a srečali smo se na Šuštarskem mostu. Slikali smo se z mestnim županom Zoranom Jankovičem, ker je bil danes na občini Dan odprtih vrat, in je on osebno sprejemal ljudi.
Sredi popoldneva nas je dobil močen dež, ki je trajal le nekaj minut... skrili smo se pod streho in suhi prišli nazaj v dom.

Po povratku smo se hitro odpravili v Polhov Gradec, 20 km od Ljubljane proti zahodu, kjer smo imeli načrtovan nastop in kratek ogled slikovitega mesta, ki šteje 2000 prebivalcev.
Nastopali smo v dvorani Jakoba Trobca za 160 gledalcev, ki je bila skoraj polna. Na krasnem lesenem odru smo zaplesali prvič tango, nato slovensko folkloro, na koncu pa še malambo. Pred vsakim plesom smo prebrali kratek uvod, da ljudi seznanimo s tem kar bodo videli na odru.
Recitirali smo še kitico iz Martina Fierra "Bratje naj držijo skupaj..." in zapeli Mladinsko himno. Podelili smo spominček polhograjkemu župniku č.g. Bogdanu Oražnu, ki nas je povabil k njim. On se je pa zahvalil, da smo mu tako lepo "spucali" oder in da lahko to naredimo večkrat.
Nato sta stopila na oder Jožica in Jože Kavčič, kar dve važni osebnosti v Polhovem Gradcu in sorodnika dvojčkov Falduto. Podarili so nam nekaj izvodov njunove knjige in gospa je prebrala, ganjena, sledeči pozdrav:

"Spoštovani mladi iz Argentine v skupini Roj abiturientov stednješolskega tečaja 36 in cenjeni njihovi vodniki in vodnice!

Mladi, zaključili ste pomembno obdobje svojega šolanja in lepo je, da ste obiskali Slovenijo in tudi Polhov Gradec.

Še lepše pa je, da tam pod južnim križem, kjer žive tudi nekateri Polhograjci in njihovi potomci, ohranjate lepo slovensko besedo.

Midva z možem sva dolgo, dolgo prestopala šolski prag, tako dolgo sva ga prestopala, da sva v šoli dočakala upokojitev.

Potem je nastala ta knjiga z naslovom KO JE LETO NA POLHOGRAJSKEM SKOZ'. V njej so med drugim v besedi in sliki po mesecih v letu prvič popisane šege in navade ter delo tukajšnjih ljudi.

Izročava vam dva izvoda, da ju boste ponesli v knjižnico vaše slovenske šole, da bo tudi preki njiju šla šla zgodovina Polhovega Gradca v svet.

Eno knjigo pa izročava v spomin gospodu Karlu Grozniku, ker je na vaši poti v Sloveniji vključil tudi obisk Polhovega Gradca.

Polhov Gradec, 3. julija 2007

Jožica Kavčič
Jože Kavčič"

Sledila je zakuska. Mize so bile, poleg pijače in sladkih jedi, prekrite s šestimi ogromnimi pizzami, z enim metrom premera. Imenujejo jih "Pizza da te kap", in jih delajo v neki pizzeriji v Ljubljani. Vse razne sorte okusov je bilo na teh picah in mi smo veselo jedli, skupaj z drugimi vaščani. Ostali sta dve celi pici. Slike govorijo same po sebi.
Spoznali smo tudi nekaj srčkanih otrok in prijaznih deklet, ki so pomagali pri pripravi večera. Zapeli smo nekaj pesmi, se poveselili, a je bil že čas za odhod.

Odpeljali smo se nazaj v Ljubljano in po kratkem sestanku v telovadnici Dijaškega doma šli spat, ker je jutri spet nov, zahteven dan.

Pa še slik'ce...

Med odmorom ne sme manjkati mate!

Z ljubljanskim županom Jankovičem.

Po dežju vedno zasije sonce.

Sprehod po Polhovem Gradcu.

Tango!

Publika je poslikala vse nastope.

Otroci so rekli, da jim je bilo všeč kako so fantje ropotali na odru.

Nadia in Tatiana se igrata s Tinko in Nežo.

Pizza da te kap!